Preventiva

POŽARNA PREVENTIVA

Požarna preventiva je širok pojem, ki vključuje različne dejavnosti z enakim ciljem, in sicer varovanje ljudi, živali, premoženja in okolja.
Namen požarne preventive je v prvi vrsti preprečitev nastanka požara; v primeru nastanka požara pa hitra in varna pogasitev oziroma evakuacija ter v primeru razširitve požara hitro in učinkovito posredovanje gasilskih in drugih služb.

S tem namenom je sprejeta vrsta požarnih predpisov in standardov, ki določajo ukrepe za zagotavljanje kvalitetne požarne varnosti. V osnovi se ti ukrepi delijo na organizacijske, gradbene, tehnične in tehnološke.

Nam gasilcem so zagotovo v interesu predvsem vsi tisti ukrepi, ki skrbijo, da bodo ustrezno urejeni vsi pogoji za hitro in učinkovito intervencijo. Ta del preventive, ki jo lahko imenujemo tudi gasilska preventiva, skrbi predvsem za to, da bodo ustrezno določene in označene intervencijske poti oziroma površine za gasilce ob zgradbah, ustrezno grajena in vzdrževana hidrantna omrežja, zagotovljeno kvalitetno obveščanje o izrednem dogodku, ustrezno izdelani požarni načrti ipd.

Seveda pa je pomembna naloga gasilcev tudi skrb za šibkejše in nekatere bolj ranljive skupine v naši družbi. Sem spadajo predvsem otroci, starejši, osebe s posebnimi potrebami ipd. Tu smo gasilci aktivni z ozaveščanjem, poučevanjem in usposabljanjem – zavedamo se tega, da lahko vsakdo z ustrezno vzgojo na področju varstva pred požarom pripomore k dvigu nivoja požarne varnosti.

Navedene naloge bomo dosegli, v kolikor se bomo na različne načine vključevali v projekte, katerih namen je zagotavljanje kvalitetne požarne varnosti. To pa lahko izvajamo na različne načine, in sicer s predavanji o preventivnih ukrepih, sodelovanjem na praktičnih vajah evakuacije in demonstracijah gašenja začetnih požarov, preventivnimi in drugimi pregledi oziroma podajanjem strokovnih mnenj in pripomb na izvedene ukrepe požarne varnosti, namenjene za hitro in učinkovito posredovanje.

Ne smemo pa pozabiti tudi na požarno varnost v bivalnih okoljih, kajti tovrstnih požarov je med požari na objektih statistično največ in posledično tudi največ žrtev, zato je potrebno z različnimi akcijami vzpodbujat višjo raven požarne varnosti v bivalnih okoljih – predvsem z nasveti, demonstracijami, nastopi v medijih ipd. Enako velja pri požarih na avtomobilih in v podjetjih, kjer smo prav mi tisti, ki lahko strokovno usposobimo občane oziroma zaposlene za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije.

Požarna varnost v domačem okolju

Gradivo je pripravila komisija za preventivo, oktober 2014

 

Statistični podatki navajajo, da:

– nastane okoli 60 % požarov v domačem okolju,
– je okoli 70 % smrtnih žrtev zaradi požarov v domačem okolju in
– ¼ požarov v domačem okolju nastane med 22. in 6. uro.

Med pomembnimi vzroki za nastanek požarov v domačem okolju so:
– premična grelna telesa (v glavnem od decembra do februarja),
– cigaretni ogorki (povzročijo cca. 25 % požarov s smrtnimi žrtvami),
– alkoholizem (ocena: povzroči cca. 40 % požarov s smrtnimi žrtvami).

V zimskem času nastane veliko požarov v stanovanjskih objektih tudi zaradi slabo vzdrževanih dimovodnih naprav, prižganih svečk okoli novega leta ter uporabe svečk in kresničk na suhih novoletnih jelkah.

Najpogostejši VZROKI požarov v domačem okolju so:
– nepazljivost pri uporabi električnih in grelnih naprav (električne blazine, kaloriferji, likalniki, peči …), njihova dotrajanost, poškodovana in preobremenjena električna napeljava …,
– kajenje v postelji,
– neočiščeni in slabo vzdrževani dimniki,
– nepazljiva uporaba sveč.

Do požara pride pogosto v kuhinji.

Da v kuhinji najpogosteje zagori, je logično, saj je v njej veliko naprav, ki oddajajo toploto.

V kuhinji so: plinska trošila z odprtim plamenom, električni štedilniki in štedilniki na trdo gorivo, opekači kruha, grelniki (bojlerji), namizni žari in drugo. Obstaja večna dilema, kateri štedilniki so varnejši – plinski ali električni. Odgovor je preprost, varni so oboji, če so tehnično brezhibni in če z njimi rokujemo po predpisih varnega dela. Najbolj nevarni za nastanek požara pri pozabljeni hrani, ki jo pripravljamo, so klasični električni štedilniki. To so štedilniki, pri katerih kuhalna plošča še nima termostata za kontrolo temperature.

 

Slika 1: Kuhinja po uspešno pogašenem požaru

Slika 1: Kuhinja po uspešno pogašenem požaru


Slika 2: Popolnoma uničena stanovanjska hiša po požaru

Slika 2: Popolnoma uničena stanovanjska hiša po požaru

Ko obnavljamo kuhinjo in smo se odločili koristiti električno energijo, izberimo indukcijsko kuhalno ploščo. Le-ta ima več prednosti – ima večji izkoristek energije, deluje le takrat, ko je na najej ustrezna posoda. Indukcijska kuhalna plošča ustvarja določeno magnetno polje. Ta grelna naprava je velik napredek tudi iz vidika požarne varnosti.

 

 

Slika 3: Tako gori pol litra belega jedilnega olja

Slika 3: Tako gori pol litra belega jedilnega olja

 

Kako gasiti?

Če smo prisotni pri vžigu olja ali masti, takoj pokrijmo posodo z mokro krpo ali pokrovko. Isto velja pri kuhanju v loncih, kozicah ali ponvah. Pozor! Ne prenašajmo goreče posode! Vsekakor je najbolje, da imamo pri hiši gasilnik – vsaj takšnega s 6 kg gasilnega prahu. Ko gasimo goreče olje ali mast z gasilnikom na prah, tega ne počnimo preblizu, ker lahko izmečemo gorečo tekočino. Dva do tri korake do ognja bo ravno prav. Gasimo levo ali desno, s krajšimi presledki, vstran od sebe.

 

Slika 4: Primer nepravilnega gašenja – vlivanje vode na goreče olje ali mas

Slika 4: Primer nepravilnega gašenja – vlivanje vode na goreče olje ali mas

 

Večja verjetnost nastanka požara je v okolju, kjer živijo starejše osebe, saj se težje gibljejo in na marsikaj pozabijo.

Pozabljivost 
Zgodilo se je v večjem mestu. V ponedeljek okoli 11. ure smo prejeli klic o požaru. Stari trg, torej stari del mesta, kjer se ni igrati z ognjem. Z vozilom nismo prišli do stavbe zaradi posameznih preozkih prehodov v tem delu mesta. Obupno je smrdelo po zažganem, dima ni bilo veliko. Okno nad vhodnimi vrati je bilo široko odprto, skozenj se je malo sukal svetlo siv dim. Hitro postaviti lestev in skozi odprto okno v kuhinjo. Dima ni bilo preveč. Na štedilniku je rdeče žarel lonček. Ugasnili smo štedilnik, odstavili lonček in čakali, da se pojavi gospodinja. Po kakšnih dveh urah je le prišla. Bila je na tržnici, na štedilniku pa je pozabila lonček s pol litra mleka. Vse se je srečno končalo.
V torek okoli 11. ure smo prejeli klic o požaru ….
V sredo okoli 11. ure smo prejeli klic o požaru …Tako se je nadaljevalo vse do naslednjega ponedeljka, ko je za ostarelo gospo poskrbela socialna služba. In naše vasovanje sredi dopoldneva je bilo končano.

Pri kuhinjskih napah je pomembno, da so redno čiščene. Predvsem je pomembno, da odstranjujete maščobo, ki se nabira na filtrih. Če filter ne zadržuje maščobe, se le-ta nabira na ventilatorju, kar lahko povzroči požar.

Preventiva v domačem okolju

Požaru v domačem okolju se – ob upoštevanju preventivnih ukrepov – lahko izognemo, ob že nastalem požaru pa lahko s pravilnim ukrepanjem preprečimo večjo škodo na objektu in poškodbe ljudi.

Med pomembne preventivne ukrepe v domačem okolju spadajo:
– tehnični in gradbeni ukrepi:
o ločitve v požarne sektorje,
o požarni alarmi,
o gasilniki,
o vgrajene naprave za gašenje – stanovanjski šprinkler (vgrajena naprava za gašenje z vodo);
– organizacijski ukrepi:
o odmiki gorljivih snovi od virov vžiga,
o čiščenje in vzdrževanje objektov,
o ločevanje virov vžiga od gorljivih snovi,
o urejenost evakuacijskih poti.

Pomemben tehnični ukrep ali ukrep aktivne požarne zaščite v domačem okolju je t. i. požarni alarm. Gre za vrsto požarnega javljalnika – naprave – ki odkriva produkte, ki nastajajo med gorenjem in ima v telesu naprave tudi vgrajeno sireno za obveščanje. Napravo običajno napaja 9-V baterija.

 

Slika 5: Požarni alarm

Slika 5: Požarni alarm

 

Požarni javljalniki spadajo med elemente tehnične požarne zaščite (t. i. aktivna požarna zaščita). Delovati morajo tako, da čimprej odkrijejo produkte zgorevanja (dim, toploto, svetlobo) in tako opozorijo na morebitni požar, saj lahko s hitrim in učinkovitim reagiranjem zmanjšamo škodo, ki nastane zaradi požara, ali celo preprečimo tragedijo. Glede na medij, ki ga zaznavajo, ločimo dimne, toplotne in plamenske javljalnike ter javljalnike, ki zaznavajo nekatere stranske produkte gorenja, kot npr. CO, iskre itd.

Požarni alarm služi :
– odkrivanju začetnih požarov,
– obveščanju in alarmiranju.

Pri nas lahko požarne alarme kupimo v vseh večjih trgovinah s tehničnim blagom.

V stanovanju jih namestimo na stropov prostorov, kot so spalnice, otroške sobe ipd.

 

Slika 6: Mesta za nameščanje požarnih alarmov

Slika 6: Mesta za nameščanje požarnih alarmov

 

Požarnih alarmov ne nameščamo v kote prostorov, saj dim kot najkasneje doseže. Prav tako požarnih alarmov ne nameščamo v bližino štedilnikov – senzor dima v požarnem alarmu je zelo občutljiv na pojav dimnih delcev, kar pomeni, da bo javljalnik piskal ob vsaki peki palačink, odprtju delujoče pečice in podobno.

Požarni alarmi ne rabijo posebnega vzdrževanja, potrebna pa je redna zamenjava baterije (enkrat letno).

Gasilniki

Za požarno varnost v domačem okolju je zelo pomembna namestitev ustreznega gasilnika. O gasilnikih je več napisanega v 5. poglavju – Sredstva in naprave za gašenje požarov.

Predlog namestitve gasilnikov v domačem okolju:
– bivalni prostor – najmanj en gasilnik na prah ABC s 6 EG (smiselna je tudi namestitev najmanj enega gasilnika na vodo ali peno), priporočen je tudi vsaj 1 gasilnik na CO2;
– gospodarsko poslopje – vsaj 1 gasilnik na prah ABC s 6 EG;
– vikend – vsaj 1 gasilnik na prah ABC s 6 EG;
– kurilnica, garaža ali manjša delavnica – vsaj 1 gasilnik na prah ABC s 6 EG.

Pri izbiri primernega gasilnika za domačo uporabo lahko svetujejo gasilci, prodajalci ali proizvajalci.

Gasilnik naj bo nameščen na vidnem in dostopnem mestu, v bližini izhodnih vrat. Gasilnike je treba pregledovati in vzdrževati v predpisanih rokih (več o tem v 5. poglavju – Sredstva in naprave za gašenje požarov).

Vgrajene naprave za gašenje

Na požarno varnost v domačem okolju (velja tudi za javne in industrijske stavbe) najbolj vplivajo vgrajene naprave za gašenje (več o tem v 5. poglavju – Sredstva in naprave za gašenje požarov). Gre za naprave, imenovane sprinklerji, ki v zadnjem času vse pogosteje varujejo tudi individualne stanovanjske hiše.

 

Slika 7: Stanovanjski sprinkler (vir: nfpa.org)

Slika 7: Stanovanjski sprinkler (vir: nfpa.org)

 

 

Naprava ima lasten vir oskrbe z vodo – razvod cevi po objektu in šobe, ki se zaradi vpliva toplote aktivirajo samodejno.

Organizacijski ukrepi

Poleg že navedenih organizacijskih ukrepov bodo v poglavju obravnavane zahteve na področju izvajanja evakuacije in dostopnosti objektov za gasilsko intervencijo. Na tem področju veljajo za večstanovanjske zahteve posebne normativne zahteve.

Na splošno velja, da mora bi evakuacijska pot:
– prosta in prehodna ter
– označena (večstanovanjski objekti).

V primeru eno ali dvostanovanjske hiše je treba poskrbeti, da so z evakuacijsko potjo seznanjeni vsi. Stanovalci morajo vedeti, kjer se nahaja ključ izhodnih vrat in na katero število (številka 112) morajo poklicati v primeru požara. Občasno se je tudi v primeru eno in dvostanovanjske hiše potrebno pogovoriti o morebitni evakuaciji – v obliki igre z evakuacijsko potjo seznaniti otroke ipd.

Večstanovanjski objekti morajo na področju evakuacije izpolniti več zahtev. Objekti, kjer se zadržuje več kot 100 stanovalcev, morajo imeti izdelan Požarni red. Večstanovanjski objekt, ki mora imeti Požarni red, mora biti opremljen z načrtom evakuacije. V večstanovanjskem objektu se lahko za izvajanje ukrepov varstva pred požarom pooblasti upravnika objekta.

Pozar v naravi

 

PREVENTIVNI UKREPI ZA VARSTVO PRED POŽAROM V NARAVI

KURJENJE V NARAVI !

Vsako kurišče v naravi mora biti urejeno tako, da se gorenje ne more razširiti.
Kurišče mora biti:

  • obdano z negorljivim materialom;
  • območje v oddaljenosti vsaj meter od zunanjega roba očiščeno vseh gorljivih snovi;

Ves čas kurjenja mora biti nadzorovano s strani polnoletne osebe;
Po končanem kurjenju se mora ogenj popolnoma pogasiti.

Ob povprečni hitrosti vetra večji od 20 km/h ali ob sunkih vetra močnejših od 40 km/h se ne sme pričeti s kurjenjem oziroma se mora s kurjenjem takoj prenehati.

Dodatne zahteve v zvezi z ureditvijo kurišč v gozdu, na drugem gozdnem zemljišču in na zemljišču, poraslem z gozdnim rastjem, urejajo predpisi o gozdovih.

KAJ STORIMO ČE ZAGORI V NARAVI

  • Če opazimo manjši požar v naravi ga poskušamo omejiti oziroma pogasiti z razpoložljivimi sredstvi (veje, voda, zemlja, pesek in podobno);
  • Požar gasimo vedno v smeri vetra, tako, da nas dim in plameni ne ovirajo pri gašenju;
  • Če požara ne moremo pogasiti se umaknemo na varne površine;
  • O požaru takoj obvestimo center za obveščanje na telefonsko številko 112.

KAKO PRAVILNO PRIJAVIMO POŽAR V NARAVI

POKLIČEMO REGIJSKI CENTER ZA OBVEŠČANJE TEL. 112

  • Povemo točno lokacijo požara (naslov najbližjega stanovanjskega objekta, cestno povezavo med dvema krajema, ali bližino drugega znanega objekta. );
  • Povemo kaj gori (trava, podrast, gozd), kakšen je obseg požara, kako hitro in kam se požar širi;
  • Dežurnemu operaterju povemo tudi, če so v neposredni bližini požara večji viri vode za gašenje;
  • Povemo kdo kliče in telefonsko številko za morebitne dodatne informacije;
  • Razločno odgovarjamo na morebitna vprašanja dežurnega operaterja;

POZOR:
– Uspeh intervencije je odvisen od pravočasne in pravilne informacije.

STOPNJE POŽARNE OGROŽENOSTI NARAVNEGA OKOLJA

Po Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju je naravno okolje:

  • gozd, kot ga določajo predpisi o gozdovih;
  • drugo gozdno zemljišče, kot ga določajo predpisi o gozdovih;
  • območje na prostem, razen vodnih površin, v oddaljenosti do 100 metrov od gozda ali drugega gozdnega zemljišča;
  • v obdobju, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja v občinah, navedenih v prilogi 1, območje na prostem, razen vodnih površin, v oddaljenosti do 250 metrov od gozda ali drugega gozdnega zemljišča;
  • skupina gozdnega drevja, drevored, park in plantaža gozdnega drevja, kot jih določajo predpisi o gozdovih

Stopnje požarne ogroženosti naravnega okolja:

  • Zelo velika požarna ogroženost. Za nastanek požara zadostuje že najmanjši izvor ognja ali iskrenje. Požar se širi zelo hitro. Nadzor nad požarom je zelo težak, gašenje požara je težavno in dolgotrajno.
  • Velika požarna ogroženost. Požar povzroči že najmanjši izvor nezavarovanega ognja. Požar se hitro širi. Nadzor nad požarom je težak in požar je težko obvladljiv.
  • Srednja požarna ogroženost. Požar lahko povzroči že majhen izvor odprtega ognja. Požar se v odprtem prostoru širi hitreje kot v gozdu, zato je že težje obvladljiv in ga je težko nadzorovati.
  • Majhna požarna ogroženost.
  • Zelo majhna požarna ogroženost.

V obdobjih, ko je za posamezno območje v naravnem okolju razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, je prepovedano:

  • Kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj;
  • Puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi v naravno okolje, ki lahko povzročijo požar;
Posledice požara v kuhinji

Posledice požara v kuhinji

KAJ STORIMO V PRIMERU POŽARA V STANOVANJU

KAJ STORIMO ČE PRIDE DO POŽARA NA GOSPODINJSKIH IN DRUGIH ELEKTRIČNIH NAPRAVAH V STANOVANJU?

  • Odklopimo napravo iz električnega omrežja (izvlečemo vtikač iz vtičnice ali odvijemo oz. s stikalom izklopimo    varovalko – naprave, ki gori se ne dotikamo, saj je lahko že poškodovana do te mere, da je pod napetostjo ohišje naprave).
  • Gasimo z ročnim gasilnim aparatom

POZOR:
Električnih naprav ne smemo gasiti z vodo, ker voda prevaja električni tok!

KAJ STORIMO ČE ZAGORI OLJE ALI MAST V POSODI NA ŠTEDILNIKU?

  • Izklopimo grelno površino,
  • Gorečo posodo pokrijemo s pokrovko ali mokro krpo,
  • Gasimo z ročnim gasilnim aparatom.

POZOR:
Segrete masti ali olja ne smemo polivati z vodo, saj lahko to vodi do vzbuha. Ta pospeši razvoj požara in nas lahko opeče.

KAJ STORIMO ČE ZAZNAMO UHAJANJE PLINA V STANOVANJU?

  • Takoj odpremo okna in vrata in napravimo prepih,
  • Ne prižigamo ali ugašamo luči in drugih naprav v prostoru,
  • Na prižigajmo sveč in podobno,
  • Poskušamo ugotoviti od kod prihaja plin in ga zapremo,
  • Električni tok izklopimo le v primeru, če je stikalo izven prostora, kjer uhaja plin

KAJ STORIMO ČE ZAGORI V STANOVANJU TAKO MOČNO, DA SAMI POŽARA NE MOREMO POGASITI

  • Vsi stanovalci naj se umaknejo na prosto,
  • Poskušamo odstraniti jeklenke s plinom,
  • Zapremo čim več oken in vrat (okna in vrata v prostorih in glavna vrata),
  • Izklopimo glavno električno stikalo,
  • O požaru obvestimo Center za obveščanje 112 in sosede.

POZOR:
Ne zadržujte se v dimu in ne vračajte se v zadimljen prostor, zgolj za to, da bi rešili osebne predmete. Požar se lahko razvije zelo hitro.

KAKO PRAVILNO PRIJAVIMO POŽAR ALI NESREČO

POKLIČEMO REGIJSKI CENTER ZA OBVEŠČANJE TEL. 112

  • Povemo točno lokacijo požara (kraj, naslov in objekt),
  • Povemo kaj gori, kakšen je obseg požara, kako hitro in kam se požar širi,
  • Posebej opozorimo, če so v nevarnosti ljudje,
  • Povemo kdo kliče in telefonsko številko za morebitne dodatne informacije,
  • Razločno odgovarjamo na morebitna vprašanja dežurnega operaterja.

POZOR:
Uspeh intervencije je odvisen od pravočasne in pravilne informacije.

 

Letak URSZR 2011 160 x 235 mm HISA 2

VSEBINA:

OGLJIKOV MONOKSID – TIHI UBIJALEC

NEVARNOST NASTANKA IN ZASTRUPITEV Z OGLJIKOVIM MONOKSIDOM V ZALOGOVNIKIH LESNIH PELETOV

NEVARNOSTI NASTANKA OGLJIKOVEGA MONOKSIDA PRI DELOVANJU ELEKTRIČNIH AGREGATOV IN DRUGIH MOTORJEV Z NOTRANJIM IZGOREVANJEM

 

OGLJIKOV MONOKSID (OGLJIKOV OKSID) – TIHI UBIJALEC

Gradivo je pripravila komisija za preventivo,  2014

Ogljikov oksid (ali po starem ogljikov monoksid) s kemijsko formulo CO je plin brez barve, vonja in okusa. Je gorljiv in toksičen.
To enostavno pomeni, da ga s človeškimi čutili ne moremo videti, okusiti ali vonjati!

 

Sl_1

 Zakaj je ogljikov oksid nevaren?

Ogljikov oksid se v krvi veže na hemoglobin veliko bolje kot kisik. To povzroča ogljikohemoglobin, ki zavira transport kisika do tkiv. Ogljikov oksid postaja
namreč za odraslega človeka toksičen pri vrednostih, višjih od 50 ppm (ali 0,005 vol %). Vrednosti, katerim je človek izpostavljen nekaj ur in znašajo med 50 in 150 ppm, lahko povzročajo glavobol. Koncentracije CO, ki presegajo 400 ppm, pa so običajno za odraslega človeka smrtne.

Kako nastaja ogljikov oksid?

Ogljikov oksid lahko nastaja med zgorevanjem ogljika oz. snovi, kjer se pojavlja ogljik. Tako se lahko v stanovanju pojavlja povsod tam, kjer se uporablja peči na trdo gorivo, peči na naftne derivate (peč na kurilno olje, bencin ali petrolej) in peči oz. bojlerje na zemeljski plin (metan). Ogljikov oksid nastaja tudi med delovanjem motorjev z notranjim zgorevanjem. Tako lahko povečane koncentracije CO najdemo v domačih garažah in v podzemnih garažnih hišah že med običajnim obratovanjem vozil.
Med delovanjem peči, bojlerjev ali vozil lahko torej vrednosti CO presegajo tiste, določene s standardi o varnosti uporabnikov. Ogljikov oksid tudi gori. Spodnja eksplozijska meja znaša 12,5 vol % ali 125.000 ppm. Ta raven je zelo visoka, izjemoma lahko nastane med požarom, ko je oskrba z zrakom omejena. Pri teh vrednostih se lahko CO vname. Pojav v povezavi s tem, ko CO nastaja med požarom in se hipoma vžge ob vstopu svežega zraka, imenujemo povratni udar ali backdraft.
Ogljikov oksid nastaja tako med nepopolnim zgorevanjem s plamenom, kot tudi v procesu tlenja. Delež nastanka CO med zgorevanjem s plamenom je nekajkrat manjši, kot delež nastanka CO pri oksidaciji s tlenjem. To pomeni, da v peči, ki je dobro naložena in ima (zaradi počasnejšega zgorevanja) zaprta vrata za dotok svežega zraka, nastaja veliko več CO, kot če v peč prihaja več zraka.
Razlog za to, da je pri gorenju ob večjih količinah kisika manj ogljkovega oksida je predvsem v tem, da ogljikov oksid v plamenu ob zadostni oskrbi z zrakom zgori. Pri tem sicer nastaja ogljikov dioksid CO2, ki pa je za človeka nekoliko manj nevaren.
Zgorevanje postane nepopolno tudi, kadar v prostoru zaradi slabega prezračevanja primanjkuje svežega zraka (zraka, ki ima približno 21 vol. % kisika). Problem pri oskrbi s svežim zrakom lahko nastane, ko v stanovanju, kjer imamo peč na trda goriva zamenjamo stara okna z novimi, ki bolje tesnijo.
Sl_2

 

 

V prostoru pride v največ primerih do nastanka prevelikih koncentracij CO
zaradi:

  • slabega odvajanja zgorevalnih produktov (neočiščeni ali slabo očiščeni dimniki),
  • napačno izvedenih ali poškodovanih dimniških tuljav (tuljave so počene ali zaradi napake pri izvedbi ali vzdrževanju puščajo dimne pline),
  • neustreznega prezračevanja oz. oskrbe s svežim zrakom v prostor, kjer se nahaja peč na trdo, tekoče ali plinasto gorivo ali plinski bojler (oskrba kurilnih naprav z zgorevalnim zrakom). Do neustreznega prezračevanja pride lahko zaradi napak pri načrtovanju ali izvedbi prezračevanja v prostorih oz. naknadnega posega v prostor (zamenjava oken in vrat z novimi okni in vrati, ki običajno tesnijo bolje od starih),
  • uporabe strojev in naprav, ki jih poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem (motorne črpalke, motorne žage, agregati ipd.) v zaprtem prostoru.

 

Sl_3

 

Kako se lahko zaščitimo pred ogljikovim oksidom?

Ogljikov oksid nastaja pri nepopolnem zgorevanju med gorenjem v pečeh na trda, tekoča in plinasta goriva, plinskih bojlerjih in ob delovanju bencinskih in dizelskih motorjev. To pomeni, da nastajanja ogljikovega oksida, v kolikor uporabljamo naštete vrste grelnih teles in motorna vozila, ne moremo odpraviti. Lahko pa se zavarujemo pred škodljivimi koncentracijami ogljikovega oksida.

V nadaljevanju so našteti osnovni preventivni ukrepi, ki jih je treba kot zaščito pred prekomernim nastajanjem ogljikovega oksida, izvesti v stanovanju:

 

  • redni preglede in čiščenje dimovodnih naprav (tematiko obravnava Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov Ur.l. RS, št. 128/2004 (18/2005popr.))Pri tem velja opomniti, da je treba čiščenja kurilnih naprav na trda kuriva opravljati večkrat (odvisno od moči kurilnih naprav na trda kuriva večkratkurilne naprave) , v kurilni sezoni.
  • redni preglede in čiščenje zračnikov (tematiko obravnava Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov Ur.l. RS, št. 128/2004 (18/2005popr.))Zračnike za dovod zgorevalnega zraka in naprav za prezračevanje stanovanjskih ali poslovnih prostorov s kurilno napravo je treba očistiti enkrat letno.
  • zagotoviti je treba ustrezno prezračevanje oz. dovod zraka za zgorevanje kurilne naprave oz. plinskega bojlerja. Zunanja nova okna s tesnili ne ustrezajo zadostnem prezračevanju oz. oskrbi z zrakom. Zadostna oskrba z zrakom je potrebna tudi za delovanje plinskih peči v avtodomih in počitniških prikolicah (zahteve so podane v smernici Muster-Feuerungsverordnung MFeuV, 2007, ki jo opredeljuje slovenska tehnična smernica TSG – 1 – 001: 2010: Požarna varnost v stavbah).
  • v zaprtih prostorih se ne sme uporabljati naprav, ki jih poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem (motorne žage, agregati ipd.).
  • ob zagonu motorjev vozil z notranjim zgorevanjem v garaži, naj bodo garažna vrata odprta (vsa vrata, ki vodijo iz garaže v stanovanje morajo biti ob zagonu motorja vozila zaprta).
  • preventivno se lahko v bivalne prostore namesti javljalnike ogljikovega oksida (CO javljalniki). Javljalniki naj se namestijo čim bližje višini glave oseb, ki bivajo v prostoru. Tako naj se v spalnicah ali otroških sobah javljalnike ogljikovega oksida namesti v višino glave na steno poleg postelje. Namestitev javljalnika naj služi kot sekundarni preventivni ukrep, ko so bili predhodno že izvedeni prej našteti preventivni ukrepi.

 

Sl_4

 

Dodatne informacije:

1. GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE, Tržaška cesta 221, 1000 Ljubljana
www.gasilec.net

2. SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA POŽARNO VARSTVO, Dunajska
cesta 369, 1231 Ljubljana-Črnuče
www.szpv.si

3. UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE,
Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana
www.sos112.si

4. POOBLAŠČENI IZVAJALCI DIMNIKARSKIH STORITEV

 

NEVARNOST NASTANKA IN ZASTRUPITEV Z OGLJIKOVIM MONOKSIDOM V ZALOGOVNIKIH LESNIH PELETOV

Gradivo je pripravila komisija za preventivo, februar 2015

O zastrupitvah z ogljikovim monoksidom navadno govorimo v povezavi z nepopolnim zgorevanjem trdnih in tekočih goriv, do katerega pride zaradi pomanjkljive oskrbe s kisikom.
V zadnjem času poznamo v strokovnih krogih tudi primere zastrupitev z ogljikovim monoksidom, ki lahko nastaja v zalogovniku ob skladiščenju lesnih peletov (in sekancev). Po zadnjih zbranih podatkih je bilo v Evropi v zadnjih desetih letih okoli 15 smrtnih žrtev zaradi sproščanja ogljikovega monoksida med hrambo lesnih peletov. Število zastrupitev narašča skladno s trendom uporabe lesnih peletov.
V literaturi je moč najti opis zastrupitev z ogljikovim monoksidom, ki je navadno vezan na vstop osebe v prostor, kjer se nahaja ogljikov monoksid. Tako o smrtnih primerih poročajo iz Nemčije, Irske, Velike Britanije in od drugod. V vseh primerih je šlo za skladiščenje lesnih peletov na sobni temperaturi, objekt je bil načrtovan po predpisih, peč je delovala pravilno, dimovodne naprave so bile vzdrževane.
Ogljikov monoksid s kemijsko formulo CO je plin brez barve, vonja in okusa kar pomeni, da ga oseba, ki vstopi v prostor ne zazna. Problem nastanka ogljikovega monoksida je vezan na same lesne pelete. Lesna biomasa je biološko aktiven material, ki se med shranjevanjem spreminja. Peleti, narejeni pretežno iz iglavcev, so obstojnejši v primerjavi s peleti, narejenimi iz listavcev. Hladnejše razmere omogočajo daljše skladiščne dobe. Pri shranjevanju peletov je za nastanek ogljikovega monoksida problematična predvsem kemična razgradnja. Na začetku shranjevanja se v kupu peletov zaradi delovanja mikroorganizmov navadno zviša temperatura, na katero vpliva tudi bakterijska populacija v samih peletih. Problem je izrazit še toliko bolj, če so kupi (nasipi) peletov večji; v takšnem primeru je prenos toplote v okolico zmanjšan, zaradi zmanjšanega pretoka zraka lahko temperatura v nasipu peletov naraste nad 60 °C. Pri tej temperaturi pride do razpada nekaterih maščobnih kislin, ki so v lesu. Ob razpadu se sproščata tudi dva za ljudi nevarna plina – ogljikov dioksid in ogljikov monoksid. Koncentracije ogljikovega monoksida lahko presegajo 2500 ppm. V nekaterih primerih (ob dodatnem delovanju mikroorganizmov, ki so lahko v mešanicah, ki se dodajajo peletom) lahko lokalno segrevanje v kupu peletov pripelje tudi do samovžiga.
Vrednosti CO v naravi znašajo okoli 10 ppm ali 1/1000 volumskega deleža. Ogljikov monoksid postaja za odraslega človeka toksičen pri vrednostih, višjih od 35 ppm (ali 0,0035 vol %), kjer se lahko po daljši izpostavljenosti (6 do 8 ur) že pojavi glavobol. Prvi simptomi zastrupitve s CO so navadno podobni simptomom gripe. Pojavi se glavobol, slabost, bruhanje in driska. Mejna vrednost za ogljikov monoksid v zraku na delovnih mestih za osemurno izpostavljenost je 30 ppm.
V tabeli 1 je vpliv CO na človeka, podan v odvisnosti od koncentracije ogljikovega monoksida v zraku.

 

Koncentracije CO_simptomi

Tabela 1: Vpliv CO na človeka

 

 

 

Vrednosti, katerim je človek izpostavljen nekaj ur, in znašajo med 50 in 150 ppm, lahko povzročajo glavobol. Koncentracije CO, ki presegajo 400 ppm, pa so običajno za odraslega človeka (odvisno od dejavnikov, kot je čas izpostavljenosti in koncentracija) smrtne. Kadilci so v primerjavi z nekadilci še bolj dovzetni za negativne vplive CO.
Poizkusi kažejo, da lahko v zaprtem prostoru že ob shranjevanju majhnih količin peletov (10 kg ali več) nastajajo smrtno nevarne koncentracije ogljikovega dioksida in ogljikovega monoksida.
Količine nevarnih plinov (CO2 in CO), ki se bodo sproščali v okolje, bodo največje takoj po izdelavi peletov (do 6 tednov), ob višjih temperaturah skladiščenja (torej nad 20 oC), v primeru skladiščenja vlažnih peletov in ob pomanjkljivi oskrbi z zrakom.
Da bi se izognili nevarnostim med skladiščenjem lesnih peletov, mora biti skladišče prezračevano. Preventivno se lahko v skladišče namesti tudi javljalnik ogljikovega monoksida.

test (4)

Test: Kako ste pripravljeni na požar?

Rešite test tako, da pri vsakem vprašanju obkrožite po en odgovor, za katerega mislite, da je ustrezen, nato v rešitvah seštejte točke in poglejte, v katero skupino spadate. Test vam bo pokazal realno stanje le, če ga boste rešili »z glave«, brez tuje pomoči ali literature. Za vse skupaj boste porabili le 10 minut. Poskusite, ne bo vam žal!

 

1. Kaj bi storili, če vam zagori olje ali mast v loncu na štedilniku?

a. pokrili bi lonec s pokrovko ali mokro krpo
b. pogasili bi ogenj z gasilnikom
c. pogasili bi ogenj z vodo
d. umaknili bi se iz stanovanja in poklicali gasilce

2. Ali lahko ob požaru v stolpnici uporabljamo dvigalo?

a. da
b. ne
c. da, vendar le v smeri pritličja

3. Kakšen navoj ima matica regulatorja, ki se privije na plinsko posodo z utekočinjenim naftnim plinom butan – propan?

a. levi navoj
b. desni navoj
c. nima navoja, ker se gumijasta cev samo natakne na posodo

4. Zemeljski plin metan, ki ga koristimo v gospodinjstvu in prihaja k nam po plinovodnih ceveh, je:

a. lažji od zraka in ob uhajanju sili pod strop
b. težji od zraka in se kopiči pri tleh
c. ima isto specifično težo kot zrak in se z njim idealno pomeša

5. Kakšna gasilna sredstva imate doma ali v avtomobilu?

a. gasilnikov nimam
b. imam gasilnik v avtu
c. imam gasilnik v stanovanju in avtu
d. nameravam še kupiti kak gasilnik
e. imam gasilnik v stanovanju

6. Imate v stanovanju kakšen javljalnik dima ali plina?

a. nimam
b. imam

7. Kaj mislite, katera jed, ki se kuha brez vašega nadzora, bo najprej zagorela?

a. luščen fižol
b. goveje meso za juho
c. dimljena svinjska krača

8. Kaj boste storili, če se vam vnamejo saje v dimniku?

a. v dimnik vlijemo vedro vode
b. dimnik pogasimo z gasilnikom na prah
c. pokličemo gasilce na številko 113
d. pokličemo gasilce na številko 112
e. pustimo, da saje izgorijo

9. Ali imate hišo ali stanovanje zavarovano v primeru požara?

a. da
b. ne

10. Kaj boste najprej storili, če ovohate uhajajoč plin v stanovanju?

a. izklopili vse električne aparate
b. zaprli dovod plina iz jeklenke ali plinske instalacije
c. napravili prepih z odpiranjem oken in vrat
d. napravili prepih in zaprli dovod plina
e. poklicali plinarno
f. poklicali gasilce
g. poklicali policijo

 

Rešitve testa

Razvrstitev v skupine

 

test (5)

Plameni olja ali masti v loncu hitro dosežejo višino pol metra

 

 

Slika 3: Tako gori pol litra belega jedilnega olja

Slika 3: Tako gori pol litra belega jedilnega olja

Nato plameni dosežejo kuhinjsko napo…

 

 

Slika 1: Kuhinja po uspešno pogašenem požaru

Slika 1: Kuhinja po uspešno pogašenem požaru

In požar se nato hitro razširi po celotni kuhinji in za sabo pusti veliko razdejanje…

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Rešitve testa: Kako smo pripravljeni na požar?

1. vprašanje

a – 5 točk
b – 10 točk
c – 0 točk
d – 2 točki

2. vprašanje

a – 0 točk
b – 10 točk
c – 0 točk

3. vprašanje

a – 10 točk
b – 0 točk
c – 0 točk

4. vprašanje

a – 10 točk
b – 0 točk
c – 0 točk

5. vprašanje

a – 0 točk
b – 2 točki
c – 10 točk
d – 1 točka
e – 5 točk

6. vprašanje

a – 0 točk
b – 10 točk

7. vprašanje

a – 0 točk
b – 10 točk
c – 5 točk

8. vprašanje

a – 0 točk
b – 2 točki
c – 0 točk
d – 10 točk
e – 0 točk

9. vprašanje

a – 10 točk
b – 0 točk

10. vprašanje

a – 0 točk
b – 2 točki
c – 5 točk
d – 10 točk
e – 1 točka
f – 3 točke
g – 0 točk

 

Skupaj doseženih točk ………………………

 

 

Razvrstitev v skupine

 

Prva skupina – dosegli ste od 0 do 20 točk

Ni opravičila za tako slab rezultat, vi ste nevarni sami sebi in okolici. Takoj nekaj ukrenite, da ne bo prepozno. Če bo izbruhnil požar, je najbolje, da ne naredite nič, ker boste situacijo le še poslabšali.

Druga skupina – dosegli ste od 20 do 40 točk

Nekaj bo treba storiti. Slab rezultat, ki ste ga dosegli, ima lahko več vzrokov, posledice pa bodo vedno enake, to je nepravilno ravnanje ob nastanku požara ali nesreče. Človek božji, zavedajte se, da ogrožate sebe in svoje najbližje. Če imate kakšno možnost, se udeležite predavanja iz požarne varnosti in varstva pri delu.

Tretja skupina – dosegli ste od 40 do 60 točk

Vaše poznavanje požarne varnosti je še komaj zadovoljivo. Velik vprašaj je, kaj bi vi storili, če vas preseneti nenadna nevarna situacija. Poglejte malo okrog sebe in se zavedajte nevarnosti, ki vam grozi. Posvetujte se o nabavi gasilnikov ali drugih tehničnih preventivnih naprav. Pri telefonu imejte na veliko napisano telefonsko številko gasilcev 112.

Četrta skupina – dosegli ste od 60 do 80 točk

Zelo solidno znanje, čestitam. Vas bi težko presenetila kakšna nenadna izredna situacija. V večini primerov bi vedeli, kako ravnati, ali pa bi znali poklicati na pomoč gasilsko enoto. Sicer ste bili v nekaj vprašanjih malo neodločni, kar pa ni vplivalo na dober rezultat.

Peta skupina – dosegli ste od 80 do 100 točk

Čestitam, vaše preventivno znanje je na visokem nivoju. Očitno že imate nekaj izkušenj iz požarne varnosti. Zavedate se nevarnosti nastanka požara v bivalnem okolju, na vozilih in drugje. Vaš spanec je lahko bolj miren od tistih, ki so dosegli manj kot 60 točk. Več kot očitno je, da imate veliko izkušenj s pripravo hrane, pa tudi na tehničnem področju ste dobro podkovani. Če bi imeli vsi občani tako dobro znanje, skoraj ne bi potrebovali gasilcev.

ALARMNI ZNAKI

Audio clip: Adobe Flash Player (version 9 or above) is required to play this audio clip. Download the latest version here. You also need to have JavaScript enabled in your browser.

OPOZORILO NA NEVARNOST

Audio clip: Adobe Flash Player (version 9 or above) is required to play this audio clip. Download the latest version here. You also need to have JavaScript enabled in your browser.

NEPOSREDNA NEVARNOST

Audio clip: Adobe Flash Player (version 9 or above) is required to play this audio clip. Download the latest version here. You also need to have JavaScript enabled in your browser.

KONEC NEVARNOSTI

Audio clip: Adobe Flash Player (version 9 or above) is required to play this audio clip. Download the latest version here. You also need to have JavaScript enabled in your browser.

NESREČA S KLOROM

Audio clip: Adobe Flash Player (version 9 or above) is required to play this audio clip. Download the latest version here. You also need to have JavaScript enabled in your browser.

POPLAVNI VAL

X